Francoska vlada je uradno prestavila uveljavitev prepovedi uporabe plastičnih lončkov za enkratno uporabo z leta 2026 na leto 2030. Odločitev o štiriletnem zamiku so sprejeli zaradi močnega pritiska industrije in težav pri iskanju primernih alternativnih materialov, ki bi lahko v celoti nadomestili plastiko. Ukrep je sprožil ostre odzive okoljevarstvenih organizacij, ki opozarjajo na kopičenje odpadkov. Preložitev banje pomeni pomemben korak nazaj v francoski okoljski politiki, saj so bili prvotni načrti precej bolj ambiciozni. Vlada pojasnjuje, da gospodarstvo potrebuje več časa za prilagoditev tehnološkim izzivom in logističnim spremembam, ki jih prinaša popolna opustitev plastike v gostinstvu in maloprodaji.

Okoljevarstvene organizacije opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo kitajski projekti kemije premoga. Kitajska poleg proizvodnje električne energije uporablja premog tudi za pridobivanje kemikalij, kar pa po mnenju okoljevarstvenikov predstavlja veliko tveganje za okolje.

Pogajanja Združenih narodov o globalnem sporazumu za boj proti onesnaževanju s plastiko so po treh letih v Ženevi začasno propadla, saj se približno 180 držav ni moglo dogovoriti o skupnem besedilu sporazuma. Kljub temu, da nobena stran ni želela govoriti o popolnem neuspehu, doseženi napredek ni bil zadosten, kar je povzročilo razočaranje med okoljevarstvenimi organizacijami. Nadaljnji koraki ostajajo nejasni.

Analiza je pokazala, da so lani stroški zelene energije, kot sta sončna in vetrna, močno upadli in so bili kar 91 odstotkov vseh novih projektov cenejši od fosilnih alternativ. Mednarodna agencija za obnovljive vire energije poudarja, da so stroški sončne energije za 41 odstotkov in vetrne energije za 53 odstotkov nižji od najcenejših fosilnih možnosti. Zelena energija je leta 2024 ponovno dokazala svojo stroškovno učinkovitost v primerjavi z nafto, premogom in plinom, kar je spodbudilo okoljevarstvene organizacije k apelom na vlade za pospešitev prehoda na čistejše vire.